V Katoliški Cerkvi bomo 13. aprila 2014 obhajali cvetno nedeljo ali oljčno nedeljo. S cvetno nedeljo se začne neposredna priprava na veliko noč, ki je največji krščanski praznik. V bogoslužju se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v mesto Jeruzalem, ki ga slikovito prikazuje evangelij. Kristus je pred tem Lazarja obudil od mrtvih. Ljudske množice so prihajale, da bi videle Jezusa in Lazarja. Mnogi so potem odpotovali v Jeruzalem na Judovski praznik Pashe. Hitro se je razvedelo, da je tudi Kristus na poti v Jeruzalem. Apostoli so Jezusu pripeljali oslico, da je na njej zmagoslavno prijezdil v mesto. Množica je bila navdušena nad Kristusom in ga je z oljčnimi vejami in s cvetjem pozdravljala. Ob tem so veselo vzklikali in peli: »Hozana na višavah, blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem.« Mnogi so bili prepričani, da bo Jezus Kristus Jude osvobodil rimske oblasti in sebe razglasil za kralja.

Z Jezusovim prihodom v Jeruzalem na cvetno nedeljo se dejansko začenja uresničevanje Jezusovega kraljestva. Vendar to ni zemeljsko kraljestvo, ampak je kraljestvo ljubezni in miru. Jezus Kristus ni prišel v Jeruzalem, da bi bil razglašen za zemeljskega kralja, temveč da bi za nas trpel, umrl in s svojim vstajenjem premagal smrt, da bi nam odprl pot k svojemu Očetu.

Cvetna nedelja je praznik, ki ga moramo gledati v povezavi z velikim petkom in Kristusovim vstajenjem. Bogoslužje ta vidik še posebej poudarja. Obred se začne pred cerkvijo z blagoslovom zelenja, ki ga v procesiji med petjem nesemo v cerkev. Zelenje (oljčne vejice in različne vrste butar) verniki naberejo in povežejo po krajevnih navadah ter blagoslovljeno odnesejo domov. Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem. Oljka je simbol miru in sprave, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja.

V ospredju bogoslužnega praznovanja cvetne nedelje je torej procesija v čast Kristusu Kralju. Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa pozdravljali z vzkliki hozana, s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika.

Med mašo prisluhnemo slovesnemu branju ali petju pasijona iz enega od prvih treh evangelijev, ki poročajo o zaroti proti Jezusu, zadnji večerji z učenci, Jezusovem trpljenju v vrtu Getsemani, sodnem procesu, obsodbi na smrt, smrti na križu ter o pokopu. Duhovnik in drugi bogoslužni sodelavci oblečejo rdeča bogoslužna oblačila, ki simbolizirajo trpljenje.

Na cvetno nedeljo obhajamo tudi svetovni dan mladih. Letošnja poslanica, ki jo je papež Frančišek napisal mladim, nosi naslov »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo« (Mt 5,3). Sveti oče končuje svojo poslanico mladim s besedami: »Dragi mladi prijatelji, Magnificat, slavospev Marije, ki je uboga v duhu, je tudi pesem vsakega, ki živi blagre. Veselje evangelija prihaja iz ubogega srca, ki se more radovati in občudovati Božja dela tako kot srce naše Gospe, ki jo »blagrujejo« vsi rodovi (Lk 1,48). Naj nam Marija, Mati ubogih in Zvezda nove evangelizacije, pomaga, da bomo živeli evangelij, v življenju utelešali blagre in imeli vedno pogum za veselje.