TRG SV. PETRA (nedelja, 14. december 2014, RV) – »Dragi bratje in sestre, dragi otroci, dragi mladi, dober dan. Že dva tedna nas je adventni čas vabil k duhovni čuječnosti, da bi pripravili Gospodovo pot, Gospodu, ki prihaja. Bogoslužje tretje adventne nedelje pa nam predlaga še naslednjo notranjo držo, s katero živeti to pričakovanje Gospoda, torej veselje. ‘Jezusovo veselje’, kakor pravi tisto tam (napis na plakatu sredi trga): Z Jezusom je veselje doma! Torej, predlaga nam Jezusovo veselje!« S temi besedami je papež Frančišek začel opoldanski nagovor z okna apostolske in med njim večkrat ponovil stavek, ki je bil na plakatu sredi Trga sv. Petra. Med današnjo veliko množico vernikov na trgu je bilo več tisoč otrok z ‘Jezuščkom’ v naročju.

Po molitvi Angelovega češčenja in blagoslovu je papež Frančišek otrokom, a tokrat ne le njim, dejal: »Sedaj pa prisrčno pozdravljam otroke, ki so prišli po blagoslov ‘Jezuščkov’, ki ga organizira Center rimskih oratorijev. Dragi otroci, zahvaljujem se vam za vašo navzočnost in vam voščim lep Božič. Ko boste doma molili pred vašimi jaslicami, se spomnite tudi mene, v molitvi, jaz pa se bom spomnil vas. Molitev je namreč dihanje duše. Pomembno je čez dan najti čas, da odpremo srce Bogu, četudi samo s preprostimi, kratkimi molitvicami krščanskega ljudstva. Zaradi tega sem danes mislil podariti vsem vam, ki ste tukaj na trgu, majhno žepno knjižico z nekaj molitvami za različne trenutke dneva ter za različne življenjske okoliščine. Prostovoljci vam jih bodo razdelili. Vsak naj vzame eno in nosite jo vedno s seboj kot pomoč, da preživite ves dan povezani z Bogom.« Na trgu so danes razdelili petdeset tisoč izvodov tega priročnika, ki nosi pomenljiv naslov: Ko molim, Bog diha v meni! Pred tem je papež Frančišek pozdravil ter nagovoril poljske vernike in se z njimi pridružil njihovim rojakom, ki »danes prižgejo božično svečo ter ponovno potrdijo svoje prizadevanje za solidarnost, še posebej v tem Letu Karitas, ki ga obhajajo na Poljskem.«

Opoldanski nagovor
Človekovo srce si želi veselja. Vsi si želimo veselja, vsaka družina, narod, hrepeni po sreči. Toda, katero veselje je kristjan povabljen živeti in poklican pričevati? Tisto, ki prihaja iz Božje bližine, iz njegove navzočnosti v našem življenju. Od takrat, ko je Jezus vstopil v zgodovino s svojim rojstvom v Betlehemu, je človeštvo dobilo kalček Božjega kraljestva, kakor zemlja, ki sprejme seme, obljubo prihodnje žetve. Zato ni več potrebno iskati drugje! Jezus je prišel, da bi prinesel veselje vsem in za vedno. Ne gre samo za upanje po veselju ali tistem, ki bo v raju, v smislu: ‘Tu na zemlji smo žalosti, v raju bomo veseli.’ Ne! Ni to! Gre za veselje, ki je že in se ga že zdaj lahko okuša, saj je Jezus sam naše veselje. Tudi kakor pravi tisti plakat: ‘Z Jezusom je veselje doma!’ Recimo vsi: ‘Z Jezusom je veselje doma!’ Še enkrat: ‘Z Jezusom je veselje doma!’ In je veselje brez Jezusa? Ne! Odlično! On živi, je Vstali in deluje v nas in med nami predvsem z Besedo ter z zakramenti.

Vsi, ki smo krščeni, otroci Cerkve, smo poklicani, da vedno znova sprejmemo medse Božjo navzočnost in tudi, da drugim pomagamo odkriti jo ali jim jo ponovno odkriti, če so nanjo pozabili. Gre za zelo lepo poslanstvo podobno tistemu, ki ga je imel Janez Krstnik in sicer usmeriti ljudi na Kristusa, ne nase, saj je On cilj, po katerem hrepeni človekovo srce, ko išče veselje in srečo.

Sveti Pavel nam v današnjem bogoslužju nakaže pogoje, da smo ‘misijonarji veselja’: neprenehoma molite, v vsem se Bogu zahvaljujte, njegovemu Duhu sledite, iščite dobro in zla se izogibajte (prim. 1Tes 5,17-22). Če bo to naš stil življenja, tedaj bo Blagovest lahko vstopila v številne hiše in bo pomagala posameznikom ter družinam ponovno odkriti, da je Jezus zveličanje. V njem je mogoče najti notranji mir ter moč za vsakodnevno soočanje z različnimi življenjskimi izzivi, tudi s tistimi najtežjimi. Še nikoli se ni slišalo o žalostnem svetniku ali o svetnici s pogrebnim obrazom. Nikoli se ni slišalo o tem! Bil bi nesmisel. Kristjan je oseba, katerega srce je napolnjeno z mirom, saj tudi tedaj, ko gre skozi težke trenutke življenja, polaga svoje veselje v Gospoda. Imeti vero, ne pomeni ne imeti težkih trenutkov, temveč imeti moč soočiti se z njimi, vedoč, da nismo sami. In to je mir, ki ga svojim otrokom podarja Bog.

S pogledom na bližajoči se božič nas Cerkev vabi pričevati, da Jezus ni neka osebnost iz preteklosti. On je Božja Beseda, ki tudi danes razsvetljuje človekovo pot, njegova dejanja pa, zakramenti, so izraz Očetove nežnosti, tolažbe in ljubezni do vsakega človeškega bitja. Devica Marija ‘Začetek našega veselja’, naj nas napravi vedno vesele v Gospodu, ki prihaja, da nas reši tolikih notranjih in zunanjih sužnosti.